Ali internetna odprtost in svoboščine ogrožajo demokracijo?
Nastanek interneta kot tehnološke platforme ni povezan s prizadevanji za večjo demokratizacijo družbe ali bolj odprto družbo. Internet je nastal primarno s financiranjem vojaških razvojnih projektov, nato se je razvil kot raziskovalno orodje v akademski sferi in končno, v povezavi z gospodarstvom, na začetku 80-tih let postal tehnologija, ki jo poznamo danes. V obdobju uveljavljanja, od začetka 90-tih let pa vse do konca prvega desetletja 21. stoletja, je internet vseeno veljal za upanje bolj odprtega, demokratičnega in dostopnega političnega prostora in predvsem za možnost večje emancipacije posameznika. V zadnjih letih pa večinska naracija internet prikazuje v smislu tehnološkega orodja za prevlado nedemokratičnih oblastnikov, korporacij in raznih skrajnežev. Kašni so razlogi za ta preobrat in ali je tak pogled preveč pesimističen?
Ali bo nova avtorska zakonodaja za digitalni trg omejila svobodo izražanja in dostop do informacij?
Evropska reforma avtorske zakonodaje, prilagojene za enotni digitalni trg, vse od od leta 2016, ko je Evropska komisija objavil prvi osnutek, sproža polemike med zagovorniki in nasprotniki. Bruseljski birokrati so se problema avtorskih pravic tokrat lotili prek regulacije tehnologije in digitalnih omrežij. Učinki takšne regulacije presegajo uravnoteženje interesov glede avtorskih pravic. Posegajo na področje svobode izražanja, zasebnosti in odprtosti ter nevtralnosti interneta. Proces sprejemanja reformne direktive je v zaključni fazi. Do konca leta so predvidena pogajanja v trilogu, ki je zelo nepregledna faza evropskega zakonodajnega procesa. Forum bo razpravljal o različnih vidikih urejanja avtorske zakonodaje v digitalnem okolju in posledicah posameznih rešitev.