Tretja sekcija

Digitalna ločnica

Vprašanja

Kaj je digitalna ločnica? Digitalna ločnica obstaja tudi med regijami in državami – kje je Slovenija? Ali digitalna ločnica pomeni le možnost dostopa do interneta? Kako uvajanje novih tehnologij vpliva na življenje invalidov. Kakšna bo digitalna ločnica v prihodnosti, ko bomo vsi povezani? Kdo lahko največ naredi za odpravo digitalne ločnice?

Ključne besede

Digitalna ločnica, znanje in veščine, vključujoča družba, družba znanja, invalidi, vloga države, vloga regulacije in načina vpeljave novih tehnologij.

Opis sekcije

Digitalna ločnica ne pomeni le razlike v možnosti dostopa do interneta. Pomeni neenakost med tistimi, ki imajo dostop do novih tehnologij in tistimi, ki ga nimajo. Pomeni tudi razliko v zmožnosti uporabe in izrabe digitalnih tehnologij. Pojavlja se na vseh ravneh: med posamezniki, gospodinjstvi, podjetji, državami in različnimi deli sveta.

Za vključenost posameznikov v družbo je pomembno, da imajo dostop do tehnologij in jih znajo uporabljati. Podobno je na ravni držav, kjer digitalna ločnica določa sposobnost držav za sodelovanje v globalnih gospodarskih in trgovskih tokovih. Zato so pomembne politike in ukrepi za preprečevanje digitalne ločnice. Slovenija zadnje desetletje pri uporabi interneta zaostaja za razvitimi državami. Smo sposobni narediti preobrat?

Obvladovanje digitalnih veščin je ključno pri premagovanju razlik. Tu ne gre zgolj za možnost uporabe naprav ali storitev, temveč se kot zelo aktualno pojavlja povečevanje razlik med uporabniki, ki so zmožni ustvarjati ali zgolj uporabljati nove digitalne storitve in tehnologije. Države, ki v svoje izobraževalne procese sistematično uvrščajo napredno poučevanje informatike, si na ta način gradijo konkurenčno prednost.

Vpliv vpeljave novih tehnologij ima pri vključevanju invalidov v večinsko družbo več pomenov. Po eni strani nove tehnologije in storitve invalidom omogočajo možnost vključevanja v večinsko družbo, po drugi strani pa se hkrati lahko povečuje možnost izključenosti. Posvečamo v naši družbi dovolj pozornosti skupinam, ki pri usvajanju novih tehnologij potrebujejo posebno skrb?

Na nastanek digitalne ločnice ima vpliv tudi politika vzpodbujanja razvoja novih tehnologij in regulacija elektronskih komunikacij. Nekritično zagovarjanje vpeljave brezžičnega interneta na ruralna področja dolgoročno lahko povzroči odrezanost od novih informacijskih storitev. Ali ima na povečanje digitalne ločnice lahko vpliv tudi nevtralnost interneta?

Panelisti bodo vsak iz svojega področja na kratko orisali problematiko digitalne ločnice. Njihova razprava bo iztočnica za moderatorjevo vključitev prisotnih, ki bodo ključni del razprave o problematiki. Končno poročilo o sekciji bo moralo v prvi vrsti upoštevati razpravi publike.

Format sekcije

Namen sekcije je spodbuditi razpravo in sodelovanje med deležniki. Po predhodni seznanitvi z globalnim modelom upravljanjem interneta, bo sekcija temeljila na panelu, katerega udeleženci bodo podali iztočnice za razpravo. Moderator bo zagotovil, da bo sekcija zelo interaktivna in da bodo udeleženci znatno prispevali k razpravi.

Glavne vloge

Ključni udeleženci:

  • Darja Demšar, Beletrina in Forum za univerzalno dostopnost
  • Andrej Brodnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
  • Katja K. Ošljak, Ambasadorka Evropskega tedna programiranja Europe CodeWeek
  • Tanja Oblak Črnič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Moderator: Domen Savič, Zavod Državljan D

Moderator za oddaljen dostop: /

Poročevalec: Benjamin Lesjak, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, in IPRID

Sporočila sekcije

  • Digitalna ločnica se kaže na različne načine, zato so različne tudi njene definicije. Ločimo tri različne vidike: dostopnost, uporabo in kreiranje tehnologij. Digitalna ločnica ima različne razsežnosti tudi glede na družbeni status posameznikov, njihovo starost, spol, fizično in kognitivno danost itd.
  • Digitalno ločnico je treba prepoznati, razumeti in zmanjševati tako med družbenimi skupinami kot širše. Pri njenem odpravljanju je ključno izboljševanje možnosti dostopa do tehnologij ter izobraževanje in usposabljanje. Za uporabo in kreiranje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) potrebujemo znanje in veščine. V Sloveniji manjkajo široke in premišljene pobude za premagovanje digitalne ločnice.
  • Z zmanjševanjem digitalne ločnice je treba pričeti že pri mladih. Na vseh ravneh izobraževanja, predvsem v osnovnih in srednjih šolah, bi več pozornosti morali posvetiti naprednim vidikom uporabe IKT ter učencem in dijakom nuditi ustrezna znanja in veščine. Mladim bi morali  nuditi tudi temeljna znanja iz računalništva in informatike. Tovrstne vsebine bi morale postati obvezne. V proces je nujno treba vključevati tudi učitelje in jih ustrezno usposobiti. Problematiko bi morali celovito in celostno obravnavati in reševati na sistemski ravni.
  • Okrepiti je treba popularizacijo napredne uporabe IKT med ženskami, kjer imamo več primerov dobrih praks. Zagotoviti bi morali večjo podporo izvajanju teh praks in projektov.
  • Invalidom in osebam s specifičnimi potrebami je treba posvetiti posebno pozornost. Slepi, slabovidni, gluhi in naglušni, motorično ali gibalno ovirani ter osebe s kognitivnimi težavami ali težavami v duševnem zdravju potrebujejo prilagoditve za enakovreden dostop do informacij in komunikacij (npr. dostop do IKT, spleta, programskih vsebin ipd.).
  • Prav tako pomembna je skrb za starejše. V državah s povprečno življenjsko dobo 70 let posameznik v svojem življenju preživi okoli osem let z določeno invalidnostjo (npr. senzorno, gibalno, kognitivno ipd.).
  • Pri snovanju in izdelovanju naprav, aplikacij in storitev bi morali slediti načelu univerzalne dostopnosti. Naprave, aplikacije in storitve naj bodo čim bolj uporabne in dostopne za vse uporabnike. Na ta način bodo lažje dostopne osebam s specifičnimi težavami, hkrati pa bo izboljšana njihova uporabnost za vse uporabnike.

Viri

Ekipa, ki je pripravila sekcijo

  • Domen Savič, Zavod Državljan D
  • Darja Demšar, Beletrina in Forum za univerzalno dostopnost
  • Benjamin Lesjak, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, in IPRID
  • Andrej Brodnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
  • Katja K. Ošljak, Ambasadorka Evropskega tedna programiranja Europe CodeWeek
  • Tanja Oblak Črnič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
  • Peter Sterle, Uporabnik interneta
  • Kontaktna oseba organizacijskega odbora SLO IGF: Dušan Caf