Odprte tehnologije in odprta družba
Internet je korenito spremenil svet, v katerem živimo, in naša življenja. Vse bolj smo odvisni od dostopa do interneta in informacijskih storitev ter vse bolj povezani. Razsežnosti teh sprememb in njihovega vpliva na prihodnost ne razumemo povsem. Vemo pa, da je dosedanji razvoj temeljil na odprtem internetu, ki je v ospredje postavljal uporabnika. Vemo, da so načela, na katerih je temeljil dosedanji razvoj interneta, primeren temelj tudi za njegov nadaljnji razvoj.
Vendar pa se zdi, da je prihodnost odprtega interneta ogrožena. Prevlada brezžičnega dostopa lahko ogrozi prihodnost odprtega interneta kot splošno namenske platforme, ogroža njegove zmožnosti podpirati razvoj in inovacije. Njegovo odprtost ogroža tudi vzpon poslovnih modelov, ki temeljijo na masovnem zbiranju in rudarjenju osebnih podatkov. Z izgovorom zagotavljanja nacionalne varnosti se odprtemu internetu odrekajo celo države.
Internet obvladujejo korporacije, ki imajo vizijo informacijske centralizacije. Vzpostavljajo se informacijske “oligarhije”. Poleg “monopolov” na ravni iskalnikov in socialnih omrežij, se krepijo globalni ponudniki tudi pri storitvah t.i. delitvene ekonomije, monopolizacija pa se nakazuje še zlasti pri agregatorjih vsebin in storitev. Njihovi poslovni modeli temeljijo na masovnem zbiranju podatkov, podatkovnem rudarjenju in trgovanju z osebnimi podatki. Tesno so povezani z vzpostavljanjem t.i. računalniških farm, ki omogočajo nadzor uporabnikov. Ti izgubljajo zasebnost, vse bolj so nadzorovani in vse manj suvereni.
Poleg uporabnikov so informacijskim monopolom podrejeni tudi razvijalci ter ponudniki storitev in produktov. Prihodnost družbe in demokracije je vse bolj odvisna od tehnologije, vprašanje pa je, ali lahko zaustavimo trend centralizacije, računalniških farm, podatkovnega rudarjenja, neetičnih poslovnih modelov, ki temeljijo na trgovanju z osebnimi podatki, in vse večjega nadzora? Lahko odprt internet, odprte tehnologije, odprti standardi ter porazdeljeni sistemi okrepijo suverenost posameznikov, povečajo njihovo družbeno participacijo in izboljšajo demokracijo? So vlade sposobne zaščititi interese državljanov ali pa pri nadzoru nad njimi celo povezujejo z globalnimi tehnološkimi korporacijami?
Med ekstremizmom in pravicami ter svoboščinami na internetu
Sprega med globalnimi spletnimi platformami, ki imajo globalno prevladujoč tržni položaj, in državami postaja vse bolj kritična tudi pri boju zoper ekstremizme in sovražni govor na internetu. Tovrstne povezave imajo namreč značaj kartelov, ki lahko uveljavljajo politiko v nasprotju z interesi uporabnikov spletnih platform oz. državljani.
Internet je bil doslej sinonim za svobodo izražanja, ki predstavlja enega od temeljev demokratične družbe in je pomembna tako za njen razvoj kot za razvoj vsakega posameznika. Postal pa je tudi prostor za različne ekstremizme, sovražni govor in lažne novice.
S tem ko države boj zoper ekstremizme in sovražni govor prenašajo na zasebna podjetja, lahko tovrstni karteli uveljavljajo pravila mimo mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in pravnega reda posameznih držav. Pri tem lahko prihaja do množičnega omejevanja svobode govora in izražanja ter do cenzure. Upravljavci spletnih platform se pri določanju sovražnega govora povezujejo z aktivisti in nevladnimi organizacijami ter celo z državami. Ob tem se pojavljajo očitki, da se pod njihovimi pritiski iz spleta umikajo tudi vsebine, ki so povsem zakonite.
Osnovno izhodišče razumevanja svobode izražanja je, da se ne nanaša le na družbeno sprejemljive informacije ali ideje, ampak tudi na tiste, ki razžalijo, šokirajo ali vznemirijo. A v skladu z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah in svoboščinah, ustavo in kazensko zakonodajo svoboda izražanja vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti, zaradi česar je lahko omejena.
V zvezi s tem se pojavljajo številna vprašanja. Kje so meje svobode izražanja? Kako definiramo in prepoznamo sovražni govor? Kakšni so na tem področju mednarodni pravni standardi? Zakaj je naslavljanje problema sovražnega govora in ekstremizma pomembno? Kako ohraniti odprtost interneta in svobodo izražanja na internetu in hkrati zajeziti širjenje ekstremizmov in sovražnega govora na internetu?
Sobivanje zasebnosti in varnosti v prihodnjem internetu
Uporabniki se zavedamo zasebnosti, a zaradi lagodnosti in poslovnega modela uporabe “brezplačnih” informacijskih storitev v tej smeri ne ukrepamo in ponudnikom “podarjamo” lastne osebne podatke.
V odnosu do države pa se na področju zasebnosti in varnosti srečujemo s problemom, ko smo prisiljeni v izbiro med dvema konceptoma: kako po eni strani upravičiti zasebnost in po drugi, kako se zaradi zagotavljanja varnosti zagotavljanje zasebnosti prezre ali celo zlorablja.
Ob pojavu novih tehnologij, kot so veliko podatkovje, računalništvo v oblaku, mobilni internet, računalniški vid, pametne nosljive tehnologije ali internet stvari, te posegajo globoko v naša življenja in našo zasebnost oziroma intimnost. Omogočajo nove oblike vsakdanjih opravil in vplivajo na družbene odnose kot tudi nove gospodarske priložnosti, a hkrati ogrožajo temeljne človekove pravice.
Konec lanskega leta je bila v EU sprejeta uredba (GDPR), katere namen je med drugim zaščititi končne uporabnike ter obenem zagotavljati neprekinjeno delovanje internetnega ekosistema kot gonila inovacij.
Pogledi deležnikov na uredbo so različni. Na eni strani so prisotni operaterji elektronskih komunikacij in veliki ponudnike vsebin, ki so z uredbo zadovoljni. Na drugi strani obstaja paleta manjših podjetij in ponudnikov vsebin ter državljani, ki izražajo skrb, češ da uredba njihovih pravic ne ščiti v zadostni meri in da je internetna nevtralnost ogrožena. Odpirajo se številna vprašanja glede vloge nacionalnih organov, glede implementacije v posameznih članicah EU, glede vloge državljanov ter različnih deležnikov pri zaščiti njihovih pravic, kakor tudi z vidika povezovanja varnosti in zasebnosti.